[ Pobierz całość w formacie PDF ]
podporo.�
283
PREROKOVANA
BESeDA
Mati je segla pod plevnico in pokazala sinu bankov-
ce.
�Vi0 jih! Bi se pobijal za tistih par kron pri kmetu. Ni
treba. Saj je doma tudi dosti dela. Za kozo je treba ste-
lje, jeseni bomo krompir kopali in sama se tudi ne bom
gnala za �ive in mrtve. Ali si kaj la�en? N�, pi0 kot!�
Otroci so pospali, Vencelj je kadil cigarete in opisoval
materi trpljenje pri kmetu.
In tisti ve�er je bil prvi, da so polegli in niso ni� mo-
lili za o�eta na vojski.
�Kaj ti je, Jamnik, da si tako nabrskan?� je nagovoril
Osredkar kmeta s hribov, ko je imel po strani klobuk,
dasi ni pri0 el iz kr�me.
�E, tale preklicana podpora je sama potuha, ni�
drugega.�
�Pravi0 ti iz nevo0 �ljivosti, ker je nima0 .�
�Bog me varuj pred njo. Tri sinove imam notri, pa ne
prosim.�
�Seveda, ko imate vsega preve�.�
�Ni� nam ne manjka, pa bi drugim tudi toliko ne, �e
bi tako vlekli kot mi.�
�Pa naj vle�ejo tile bajtarji in gosta�i, �e imajo kje pri-
jeti. Jamnik, ti si krivi�en.�
�Nisem. Glej, pastirja i0 �em za ovce. Toliko je takih
pókavcev, da se ti pod nogami valjajo. Misli0 , da gre
284
PREROKOVANA
BESeDA
kdo. Nih�e. Naj le bodo la�ni. Vidi0 , to je podpora
potuha, in 0 e re�em, da je.�
�In jaz ti 0 e re�em, da si krivi�en. Povej mi, kaj naj
po�no te gosta0 ke matere z majhnimi otroki? Le veruj,
podpori je nedol�na. Potuha je vojna. Vsi smo v ranah,
ne samo tisti na fronti. Vsem se nam izpu0 �ajo same
�rne bule in uljesa, mi jih pa hinavsko obvezujemo z be-
limi krpami. Le sebe poglejmo! Ali smo bili kdaj tako
trdosr�ni kot sedaj? Naj le pride taka revica in za pet ran
prosi par litrov p0 ena. ,Ga ni in ga ni pri hi0 i. Vse so nam
pobrali. Tako jo odpravljamo od Poncija do Pilata. �e
pa pride �lovek iz mesta in postavi na mizo petroleja,
kave, sladkorja in nazadnje razgrne 0 e debelo listnico
potem se pa takoj dobi 0 e vsega nekaj. Mi odiramo go-
spodo, gospoda pa nas sama uljesa, sami gnojni tvo-
ri.�
Jamnik si je popravil klobuk, dolgo mol�al, potem pa
pocasi in va�no rekel: �Jezen sem bil. Saj me je sram.�
�KO bi te ne poznal, bi ti ne pridigoval, prijatelj!�
Mo�a sta 0 la nato zami0 ljena dalje. Na ovinku pred
njima se je pokazal sklju�en vojak. Te�ke noge je vlekel
po�asi za sabo.
�Stiskar, ti si!� se je za�udil Osredkar, ko sta ga do0 la.
Vojak se je ozrl, kot bi se prebudil iz dremavice, in
veselje mu je pre0 inilo lice.
�Ali na dopust?� je vpra0 al Jamnik.
285
PREROKOVANA
BESeDA
�Menda za vedno. Kar nas je nad petdeset, so nas od-
pustili. Kaj pa naj po�no z nami.�
�Medel si,� ga je opozoril Osredkar.
�Ni� nisem kaj trden.�
Stiskar je suho zaka0 ljal. Nato so se lo�ili. Stiskar je 0 el
navkreber proti domu, mo�a dalje po cesti. Jamnik se je
ozrl za Stiskarjem in poltiho omenil Osredkarju:
�Sre�en bo, �e jo izvozi, tako je slab.�
Stiskar je po�asi lezel po klancu. Srce mu je vztrepe-
tavalo v velikem nemiru, �im bli�e je bil doma. Zdelo se
mu je, da se mu je nasmihala vsaka veja, ki je visela na
pot, da so ga pozdravljale krive korenine, ki so ogoljene
gledale iz tal. Vso pot se je pogovarjal z otroki in 0 epe-
tal njih imena. Te�ko je hropel in vendar so mu bile no-
ge �edalje la�je, �im bli�e je bil domu.
Doma so sedeli vsi okrog mize. Mati je krpala oblek-
co, �tine je pisal nalogo, Francek ga je gledal, �efka in
Hanca sta lupili krompir.
Tedaj je tiho odprl vrata o�e in stopil �eznje. Materi je
odpadlo 0 ivanje iz rok, otroci so sko�ili krog njega in se
oklepali njegovih nog in ga lovili za roke. Stiskar je imel
vse rosne o�i, da so mu kot v meglenih kolobarjih ple-
sale pred o�mi otro0 ke glavice in jih ni vedel poklicati
po imenu.
Zadnja je vstala mati izza mize in segla mo�u v roke:
�Kaj da nisi ni� pisal?� je izpregovorila.
286
PREROKOVANA
BESeDA
Mo� si je otrl solzne o�i, sedel na klop in vzdihnil.
�Da sem le zopet doma, kaj bi pisaril.�
Dvignil je Francka na koleno in ga tesno stiskal k sebi.
�Ali si la�en?� ga je vpra0 ala �ena in mu pla0 no gle-
dala v bledo, suho lice.
�Ah, la�en; seveda sem.�
�Ni� nimamo kruha; ne ve0 , kako je hudo sedaj.�
Mo� je mol�al in uj�kal malega Francka. Mati je po-
mignila �efki in sta naglo od0 li.
�N�, dve kroni! Br� steci h Korenovim in prosi, naj ti
prodajo kruha. Za ata, reci, ki so pri0 li od vojakov. Jaz
grem pa po mleka k Bor0 tnarju.�
�efka je zaprosila Korenko kruha in ji molila kroni.
�Pri nas ga ne prodajamo.�
�Za ata, lepo prosim.�
�Saj ga ni doma. �emu la�e0 ?�
�Doma je, sedajle je pri0 el z vojske in je la�en.�
Korenka je srepo pogledala �efko. Ko je videla, da gre
otroku na jok in da ni la�i v njeni pro0 nji, je 0 la v �um-
nato in ji odrezala kos kruha.
�N�, za ata, da ve0 . Ampak za naprej mi ne hodi
ponj!�
�efka je ponujala kroni, Korenka se je pa naglo okre-
nila in 0 la na pod:
�Le spravi, no�em.�
�efka je zavila kruh v predpasnik in tekla domov.
287
PREROKOVANA
BESeDA
Mati se je oglasila pri Bor0 tnarici.
�Daj mi, soseda, lon�ek mleka. On je pri0 el in nimam
kaj, da bi mu dala.�
�Tamle so, poglej jih! Tistele prosi!� je pokazala
Bor0 tnarka na komisijo, ki je zbirala in terjala mleko od
hi0 e do hi0 e ter vprav odhajala. Jezna je premetavala po-
mijnike ter me0 ala rezanico, da je letela �ez robove.
�To je vendar od sile, kot je sedaj. Vse je nad kmetom.
Kmet vleci in garaj no� in dan, potem ti pa pulijo izpred
ust, kar si s silo prikopal iz zemlje. Lepa je ta. Po mestih
se sprehajajo �idane gospodi�ne brez dela, tukaj le�ite
bera�i, da vas kosti bole od lenobe potem pa vsi:
Kmet, daj, daj, daj! Kako pa!�
�Mina, saj ve0 , da te nisem nadlegovala. Saj ne prosim
zase, za mo�a. Ne bodi taka. Kaj morem jaz komisiji!�
�Daj sem,� je zare�ala Bor0 tnarica in segla po lon�ku.
�Vidi0 , svoj dele� sem ti dala. Ampak nikoli ve� ne hodi
ponj. �e za dom ga ne bo poslej!�
�N�,� ji je ponujala desetice.
Bor0 tnarica pa ni vzela. Pograbila je pomijnik in ga
tre0 �ila v jasli, toliko, da se ni razsul.
Stiskar je ve�erjal. Lice mu je rdelo. Ko je dojedel, je
ves vesel vzdihnil:
�Dve leti �e nisem tako dobro ve�erjal.�
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
